Rejništvo 2016-11-20T15:01:50+00:00

Rejništvo je institut družinskega prava in je urejen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04- UPB1).Zakon vsebuje določbe o namenu rejništva ter o odločitvi centra za socialno delo o namestitvi otroka v rejniško družino.

Samo izvajanje rejniške dejavnosti je urejeno v  Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06-odločba Ustavnega sodišča RS, 114/06-ZUTPG, 71/08-ZUTPG-A, 109/12-ZIRD-A). Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti, način in njeno financiranje ter nekatera druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti.

Na podlagi 75. člena ZIRD je bil sprejet tudi Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 54/03, 78/08, 18/13). S tem pravilnikom se določajo kriteriji za sestavo komisij, imenovanje članov in način dela komisij, natančnejši postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, pogoji in postopek za znižanje normativa in zvišanje plačila dela, pogoji za zvišanje oskrbnine, delo individualne projektne skupine, vsebina in trajanje usposabljanja in natančnejši pogoji za podelitev priznanj. Predpisuje tudi  vsebino obrazcev vlog, ki so sestavni del tega pravilnika.

 

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok. Za izvajanje rejništva, kot obliko družbenega varstva otrok, imajo javno pooblastilo Centri za socialno delo po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

 

Center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki nima svoje družine, otroka, ki iz različnih razlogov ne more živeti pri starših, otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju v katerem živi.

V rejništvo se lahko odda tudi otroka, ki mu je potrebno usposabljanje v skladu s posebnimi predpisi (otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju).

 

Namen rejništva

  • Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njegovi straši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
  • O oddaji otroka v rejništvo izda Center za socialno delo odločbo.
  • Center za socialno delo odda otroka v rejništvo s privoljenjem otrokovih staršev. Privoljenje staršev ni potrebno, če je bil otrok staršem odvzet.
  • V primeru, da starši sami oddajo otroka v rejništvo, morajo  le- ti  in tudi oseba, ki otroka v rejništvo sprejme, najpozneje v enem mesecu obvestiti o tem center za socialno delo.
  • Po oddaji otroka v rejništvo si mora Center za socialno delo prizadevati, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo.
  • Z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
  • Center za socialno delo spremlja razvoj otroka v rejništvu ( otrokovo zdravje ter čustven, socialen in intelektualen razvoj ), nadzoruje vzgojo in izobraževanje otroka in izpolnjevanje drugih obveznosti iz rejniške pogodbe.
  • Center za socialno delo po potrebi ukrepa, da se v vseh primerih in na najboljši način uresničuje namen rejništva.

 

Prenehanje rejništva

  • s polnoletnostjo otroka oz. že prej, če je otrok usposobljen za samostojno življenje;
  • če prenehajo razlogi zaradi katerih je bila potrebna oddaj otroka v rejništvo.

 

Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti

Z 2. januarjem 2003 je začel veljati Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, ki sistemsko ureja izvajanje te dejavnosti in operacionalizira vsebino dela in naloge udeleženih v rejništvu.

Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti, spremljanje izvajanja te dejavnosti in njeno financiranje ter druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti.

 

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost:  

  • imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,
  • biti polnoletna.

Rejnik ne more biti:

  • oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica,
  • oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica,
  • oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost,
  • oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
  • oseba, ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.

 

Rejniško dejavnost lahko izvaja tudi otrokov sorodnik

Rejniško dejavnost lahko izvaja tudi otrokov sorodnik v primeru, če center otroka glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v korist otroka. Za otrokove sorodnike se po tem zakonu štejejo: stara mati, stari oče, stric, teta, brat in sestra. Otrokovemu sorodniku ni potrebno kandidirati za izvajanje rejniške dejavnosti po določbah tega zakona.

 

Izjemoma lahko ministrstvo izda dovoljenje tudi osebi, ki ni kandidirala za izvajanje rejniške dejavnosti po določbah tega zakona in ni otrokov sorodnik, če je otroku zaradi njegovih potreb le s tovrstno obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo v največjo otrokovo korist. Ministrstvo izda dovoljenje na podlagi njegove vloge ter pisne in obrazložene ugotovitve centra otroka, da je le tovrstna oblika varstva in vzgoje v največjo otrokovo korist.

Oseba, ki bi želela izvajati rejniško dejavnost vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z ustreznimi dokazili na krajevno pristojnem Centru za socialno delo ( center rejnika ). Center za socialno delo preveri in ugotovi, ali kandidat izpolnjuje zakonske pogoje in izdela oceno primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti.

 

Vloga za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti

 

Ministrstvo vsako leto najkasneje do konca septembra določi, glede na potrebe po rejništvu, potrebno število novih rejnikov in o tem seznani vse centre za socialno delo.

Center rejnika pošlje ministrstvu vloge in ocene za posamezne kandidate, ki želijo izvajati rejniško dejavnost. Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti  izmed vseh prejetih vlog kandidatov izbere določeno število kandidatov, ki ustreza potrebam zakona in jih napoti na usposabljanje.

Na podlagi v celoti zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

Rejnik ima lahko istočasno nameščene največ tri otroke, večje število otrok pa le v primeru, če gre za namestitev bratov in sester ali če je namestitev otroka k določenemu rejniku v otrokovo posebno korist.

 

Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic

Za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic mora imeti rejnik dovoljenje ministrstva in ne sme biti v delovnem razmerju, biti družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izpolnjevati mora tudi normativ – istočasno mora imeti nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca. Ta normativ je lahko znižan le v primerih, ki jih določa zakon.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

 

Dolžnosti rejnika

Dolžnosti rejnikaso določene tako v odnosu do rejenca kot tudi v odnosu do rejenčevih staršev oziroma skrbnikov in centrov za socialno delo – zakon navaja naslednje dolžnosti : pripraviti sebe in družino na prihod otroka, truditi se za čim hitrejšo prilagoditev otroka v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejnikove družine z otrokom, nuditi pomoč otroku ob prilagajanju na novo okolje, otroka pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine, nuditi otroku primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti, skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja otroka ter mu, če je to potrebno, preskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo prek izbranega osebnega zdravnika, pridobivati informacije in sprejemati odločitve, ki so povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem ( vpogled v ocene, seznanitev s šolskim uspehom, odhod v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira osebnega zdravnika, seznanitev z informacijami o otrokovem osebnem zdravstvenem stanju, ipd.), zastopati otroka v postopku izdaje osebne izkaznice, skrbeti za otrokov pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad, skrbeti za vključitev otroka v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev, skrbeti za izoblikovanje lastne identitete otroka, pripraviti otroka na odhod iz rejniške družine.

Rejnik je dolžan omogočati in vzpodbujati stike med otrokom in starši, razen v primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.
Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo imenuje center za socialno delo, in se najmanj enkrat na pet let udeleževati dodatnih usposabljanj. V dodatna usposabljanja se je dolžan vključiti tudi sorodnik otroka, če izvaja rejništvo. Dolžan pa se je udeleževati tudi vseh dejavnosti, ki jih organizira pristojni Center za socialno delo.

 

Naloge centrov za socialno delo pri izvajanju rejniške dejavnosti so razdeljene na tri področja:

  • naloge, ki se nanašajo na izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti,
  • naloge pri samem izvajanju rejništva in
  • druge naloge, ki izhajajo iz izvajanja rejniške dejavnosti.

 

Rejniška pogodba

Rejnik in pristojni center za socialno delo skleneta ob oddaji otroka v rejništvo rejniško pogodbo, s katero se pisno določijo pravice in dolžnosti obeh pogodbenih strank. Zakon določa obvezne določbe rejniške pogodbe, kdaj rejniška pogodba preneha, odpovedni rok v primeru odpovedi rejniške pogodbe ter v katerih primerih se rejniška pogodba razveže. Zakon določa tudi, da se lahko rejniška pogodba podaljša tudi po polnoletnosti otroka, če ta zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju ni sposoben za samostojno življenje, in če otrok ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, najdalj pa do dopolnjenega 26. leta starosti, če ta s tem soglaša.

 

Mesečna rejnina in sredstva za materialne stroške

Rejnik/ca je za posameznega rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo delaOskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka ob upoštevanju starosti in šolanja nameščenega otroka, v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Sredstva za materialne stroške v letu od 1. 1. 2014 znašajo 291,27 EUR, denarni prejemek v znesku otroškega dodatka znaša 114,31 EUR, oskrbnina znaša skupaj 405,58 EUR oz. 291,27 EUR (starejši od 18 let). Plačilo delarejniku znaša 123,51 EUR.

Oskrbnina se lahko zniža ali zviša za  25 % ali 50%  glede na potrebe otroka, ravno tako se lahko plačilo dela poveča za 25 % ali 50 % zaradi izvajanja rejniške dejavnosti, če otrok potrebuje posebno skrb.

Poleg rejnine je  rejnik ob prvi namestitvi otroka v rejništvo lahko upravičen tudi do enkratnega prejemka v višini denarnega prejemka za opremo novorojenca, določenega s posebnim predpisom, ki ureja družinske prejemke, če center otroka oceni, da je ob namestitvi potreben dodaten nakup oblačil, obutve, potrebščin in opreme za otroka.

Sredstva za rejnine so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije in niso podvržena plačilu dohodnine.

Zakon določa tudi, da minister, pristojen za družino, vsako leto podeli največ tri priznanja najbolj zaslužnim rejnicam oziroma rejnikom.

 

Center za socialno delo Laško je krajevno pristojen za 11 izvajalk rejniške dejavnosti.

V rejniško skrb je oddanih 22 otrok.

 

Priloga

 

Kontaktna strokovna delavka

Karmen Koprivc Grajžl, univ. dipl. soc. del.

Print Friendly, PDF & Email