Preživnine 2016-11-20T15:02:48+00:00

Dolžnost preživljanja določa Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04- UPB1).

Zakon govori o dolžnosti preživljanja staršev do otrok, otrok do staršev in zakoncev po razvezi zakonske zveze.

Od  01.05.2004 o dolžnosti preživljanja in višini preživnine mld. otrok odločajo sodišča. Prav tako odločajo sodišča o preživnini otrok do staršev in med zakonci. Lahko pa le-ti sklenejo sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

 

Zakon določa vzajemno dolžnost preživljanja med starši in otroki:

  • starši so dolžni preživljati svojega otroka do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj,
  • po polnoletnosti pa so ga starši dolžni preživljati, če se redno šola, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti,
  • polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti; ni pa dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval obveznosti do njega.

Preživnina se določi individualno. Upoštevajo se vse okoliščine primera, in sicer glede na potrebe upravičencater materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Preživnina mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka in mora zajemati stroške njegovih življenjskih potreb, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Določi se v mesečnem znesku, zahteva pa se lahko od trenutka ko je bila vložena tožba za preživnino.

 

Določitev preživnine za mld. otroka

Odločanje o preživnini sodi v pristojnost sodišč. Na prvi stopnji so stvarno pristojna okrožna sodišča.

Če se starša sporazumeta o višini preživnine, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.

Če se starša sama o višini preživnine ne moreta sporazumeti,  jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o preživljanju skupnih otrok, odloči o tem sodišče na zahtevo ( vložene tožbe ) enega ali obeh staršev.

 

Uskladitev preživnin

  • Preživnine, določene z izvršilnim naslovom, se uskladijo enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi marca, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino v Uradnem listu Republike Slovenije.
  • Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. Obvestilo centra za socialno delo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma z izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.
  • Če se otrok po 18. letu starosti v letu, v katerem se opravlja uskladitev preživnine, ne šola redno, center za socialno delo ni dolžan pisno obvestiti upravičenca in zavezanca o uskladitvi preživnine.
  • Upravičenec je po 18. letu starosti dolžan centru za socialno delo do konca januarja predložiti potrdilo o šolanju ali ga obvestiti, kje se redno šola.

 

 

Izvršba

V kolikor preživninski zavezanec prostovoljno ne izpolnjuje obveznosti plačila preživnine v skladu z izvršilnim naslovom (sodba, sklep sodišča, izvršljiv notarski zapis, skupaj z obvestilom o uskladitvi preživnine), lahko upnik ( mld. otrok po zakonitem zastopniku ) vloži na sodišču predlog za izvršbo z namenom dosega izpolnitve obveznosti. Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.

 

Nadomestilo preživnine

  • Če preživninski zavezanec ne plačuje z izvršilnim naslovom določene preživnine, lahko otrok pridobi nadomestilo preživnine.
  • Za zagotavljanje uveljavljanja pravice do nadomestila preživnine je zadolžen Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.

 

Več informacij

 

 

Izterjava preživnine iz tujine

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na podlagi Konvencije o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini določeno za posredovalni organ v postopkih izterjave neplačanih preživnin, in sicer v primerih, ko živi preživninski zavezanec ali preživninski upravičenec v drugi državi.

Preživninski upravičenec, ki živi v Republiki Sloveniji, se lahko v primeru, da mu preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, po pomoč pri izterjavi preživnine obrne na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

 

Kontaktna strokovna delavka

Helena Počej, dipl. org.

Print Friendly, PDF & Email