Posvojitve 2016-11-20T15:02:07+00:00

Posvojitev je ena najbolj znanih oblik socialnega starševstva. Je kompleksen in vseživljenjski proces. Je intimno dejanje para ali osebe, ki otroka posvoji. Hkrati pa je pravno-formalni proces in postopek, ki ga izvajajo centri za socialno delo. Osnovno vodilo pri posvojitvah je, da se otroku iščejo najbolj primerni nadomestni starši in ne obratno. Ob tem se upoštevajo otrokova starost, otrokove potrebe in druge okoliščine.

 

Ustava Republike Slovenije določa, da uživajo otroci posebno varstvo in skrb. Del tega posebnega varstva in skrbi je tudi pravna ureditev posvojitev. Posvojitev ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04- UPB1). V Republiki Sloveniji so za odločanje o posvojitvi pristojni centri za socialno delo, ki so nosilci javnih pooblastil.

 

Zakon določa samo popolno posvojitev, s katero se otrok ( posvojenec ) popolno izloči iz družine naravnih staršev ter preide v družino posvojitelja. Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in do drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki nastanejo enaka razmerja kot med sorodniki. Posvojitev se ne more razvezati. Posvojitelji se v matični register vpišejo kot posvojenčevi starši.

 

Postopek za posvojitev začne center za socialno delo po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja.

 

V postopku center za socialno delo ugotovi izpolnjenost zakonskih pogojev, oceni objektivne možnosti in primernost za posvojitev. Poleg tega lahko tudi odloči, da se otroka za določen čas namesti v družino posvojitelja z namenom ugotovitve, ali se bosta posvojenec in posvojitelj lahko vživela v nov položaj ter ali je posvojitev za posvojenca koristna.

 

Center za socialno delo na podlagi vseh ugotovitev v postopku lahko ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za posvojitev ali da posvojitev ne bi bila v otrokovo korist in z odločbo zavrne predlog za posvojitev ali ustavi postopek za posvojitev, če je tega začel po uradni dolžnosti. Če pa ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za posvojitev in da je posvojitev v otrokovo korist, izda odločbo o posvojitvi.

 

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerji določa pogoje za posvojitev. Posvojiti se sme samo mladoletna oseba –  to je oseba mlajša od 18 let. Za posvojitev mladoletne osebe, ki je starejša kot deset let, je potrebno njeno soglasje.

 

Za osebo, ki želi posvojiti otroka Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da je posvojitelj lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od posvojenca, razen v kolikor se izjemoma ugotovi, da bi bila posvojitev za otroka koristna, če ta predpisana starostna razlika ni izpolnjena.

 

Posvojitelj je lahko le ena oseba, razen če sta posvojitelja zakonca. Zakonca lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ( t.i. enostranska posvojitev ).

 

Posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata in sestre. Skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje.

 

Posvojitelj ne more biti

  • oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, oseba, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca, oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist, oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ali ki je tako duševno prizadeta ali bolna, da utegne spraviti posvojenčevo zdravje in življenje v nevarnost.

 

V posvojitev se sme dati samo otrok, čigar starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. Ni potrebna privolitev starša, ki mu je bila odvzeta roditeljska pravica, ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje. V posvojitev se sme dati tudi otrok, ki nima živih staršev. Posvojitev je mogoča po preteku enega leta od izpolnitve katerega od teh pogojev. Navedeni rok ščiti predvsem roditeljsko pravico naravnih staršev.

 

V Sloveniji je situacija na področju posvojitev takšna, da je precej več kandidatov za posvojitev, kot otrok, ki se jih lahko posvoji. V zakonodaji, ki ureja posvojitve, imamo določbo, ki določa, da se otroke s slovenskim državljanstvom sme dati v posvojitev v tujino le v primeru, če takemu otroku v Sloveniji ni moč najti ustreznih posvojiteljev.

 

Zakonca, ki se odločita za posvojitev otroka na pristojni center za socialno delo (glede na njuno stalno bivališče) vložita vlogo za posvojitev. Ta mora vključevati: vlogo z življenjepisom in motivi za posvojitev otroka, zdravniško potrdilo, potrdilo o državljanstvu, izpisek iz poročne matične knjige, izpisek iz matične knjige rojenih, potrdilo o zaposlitvi, potrdilo da jima ni odvzeta roditeljska pravica, potrdilo, da nista bila kaznovana in da nista pod skrbništvom. Pri oceni primernosti kandidata za posvojitev otroka sodelujeta socialni delavec in psiholog, ki vsak zase, v skladu s svojimi metodami dela in stroko, ugotavljata primernost kandidata. Opravi se več razgovorov in tudi obisk na domu. V primeru, da center za socialno delo ugotovi, da zakonca izpolnjujeta pogoje za posvojitev otroka, se zakonca uvrsti na čakalno listo.

 

Mednarodne posvojitve – postopek posvojitve otroka iz tujine

Zakon ne prepoveduje, da slovenski državljani posvojijo otroka iz druge države, vendar je, podobno kot v našem zakonu, stvar notranje zakonodaje vsake posamezne države, ali dovoli posvojitev v tujino ali ne. Država otroka določa pogoje in postopek posvojitve.

 

V Republiki Sloveniji so postopki posvojitev zaupani izključno centrom za socialno delo in država ne pooblašča nobenih drugih pravnih oziroma fizičnih oseb za izpeljavo posvojitev.

 

Ne glede na to, ali želijo pari posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek posvojitve s strani slovenskih organov isti. Pari ali posamezniki vložijo vlogo na centru za socialno delo, da želijo posvojiti otroka. Na centru za socialno delo oblikujejo mnenje o posvojitelju, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine. V kolikor je posvojitev otroka v tuji državi legitimna, v Republiki Sloveniji ni pričakovati posebnih težav in zapletov.

 

Postopek posvojitve po Konvenciji o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah ( Haaška konvencija )

Republika Slovenija je podpisala in ratificirala Konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Uradni list RS, št. 14/99 – MP, v nadaljevanju Haaška konvencija), ki je začela veljati 1. 5. 2002. Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve.

V kolikor želijo slovenski pari posvojiti otroka iz države podpisnice te konvencije, se postopa oz. se upoštevajo pravila postopka, določenega v tej konvenciji. To konvencijo je od bivših republik skupne države ratificirala le Makedonije in sicer  leta 2010.

Informacije v zvezi s konvencijo so dosegljive na spletni strani www.hcch.net.

 

Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, kot multilateralni sporazum, zasleduje tri bistvene cilje:

  • uvesti jamstva, ki zagotavljajo, da meddržavne posvojitve potekajo v dobro otroka in ob upoštevanju njegovih temeljnih pravic, priznanih v mednarodnem pravu;
  • vzpostaviti sistem sodelovanja med državami pogodbenicami, da bi zagotovili spoštovanje teh jamstev in s tem preprečili ugrabitev, prodajo ali trgovino z otroki in
  • da bi v državah pogodbenicah zagotovili priznanje posvojitev, opravljenih v skladu s konvencijo.

 

 

Postopek posvojitve iz držav, ki niso podpisnice Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah

Mogoče je posvojiti otroka tudi iz držav, ki niso podpisnice Haaške konvencije. V primeru ko želi par/posameznik posvojiti otroka iz države, ki ni podpisnica Haaške konvencije, se mora sam obrniti na pristojne organe v državi, od koder želi posvojiti otroka.

 

V postopkih mednarodnih posvojitev velja, da vedno država otroka določa pogoje in postopek posvojitve. Država odloča o tem,  kateri otrok se sploh lahko posvoji in če se lahko posvoji v tujo državo. Država otroka tudi odloča tudi o tem, katere dokumente je potrebno pripraviti in v kakšni obliki, če želi tujec posvojiti otroka iz njihove države. V kolikor pride do posvojitve v tujini, akt o posvojitvi izda pristojni organ v državi otroka, v Sloveniji pa ga mora priznati naše sodišče, da je veljavno tudi na območju naše države.

 

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99) vsebuje pravila o določanju prava, ki ga je potrebno uporabiti za civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom, vsebuje pravila o pristojnosti sodišč in drugih organov RS za obravnavanje teh razmerij, določa pravila postopka ter pravila za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb ter odločb drugih organov. V tem zakonu je tudi  nekaj določb, ki se nanašajo konkretno na posvojitve.

 

Postopek posvojitve na podlagi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah

Januarja 2008 je začel veljati Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah (Uradni list RS, št. 15/07 – MP).

Sporazum je pripravljen na podlagi določil Haaške konvencije. Določa temeljne pogoje na strani posvojitelja ter mladoletne osebe, postopek meddržavne posvojitve otroka (osebe, ki želijo posvojiti otroka iz druge države, vlogo za meddržavno posvojitev vložijo pri pristojnem organu države, v kateri prebivajo), osrednja organa ( Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije in Ministrstvo za delo in socialno politiko Republike Makedonije) ter pooblaščene organe (centri za socialno delo obeh držav) za izvajanje meddržavnih posvojitev, ureditev izstopa iz matične države ter vstopa in prebivanja otroka oziroma mladoletne osebe v državi sprejema ter ureditev zdravstvenega zavarovanja otroka v času predhodne namestitve.

 

Republika Slovenija izvaja aktivnosti za vzpostavitev sodelovanja z državami, podpisnicami Haaške Konvencije o varstvu otrok in sodelovanja pri meddržavnih posvojitvah.

 

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti najdete informacije glede možnosti za posvojitev v posamezni državi:

 

Kontaktna strokovna delavka

Karmen Koprivc Grajžl, univ. dipl. soc. del.

Print Friendly, PDF & Email