Skrbništvo

Skrbništvo 2016-11-20T15:05:14+00:00

Kaj je skrbništvo

Skrbništvo je posebna oblika varstva oseb, ki iz različnih razlogov niso sposobne same skrbeti zase in zavarovati svojih pravic ter koristi (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 9. člen (v nadaljevanju: ZZZDR)). Oblike skrbništva, ki jih ureja trenutno veljavni ZZZDR, so:

  • skrbništvo nad mladoletnimi,
  • skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost in
  • skrbništvo za posebne primere.

Vsem oblikam je na eni strani skupna skrb za drugo osebo (varovanca), ki lahko zajema varstvo njihove osebnosti (ta se uresničuje predvsem z  oskrbo, zdravljenjem, usposabljanjem za samostojno življenje; ZZZDR, 178. člen) in premoženjskih ter drugih pravic v celoti ali skrb za določeno vrsto opravil (ZZZDR, 211. člen), in na drugi strani zmanjšana sposobnost varovanca. Skrbništvo je danes opredeljeno kot oblika družbenega varstva (gre za obliko varstva, ki jo, osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi, zagotavlja država), medtem ko so v preteklosti skrbništvo šteli za rodbinsko zadevo.

 

Komu je namenjeno

Skrbništvo je oblika družbenega varstva tistih oseb, ki iz različnih razlogov niso sposobne same zavarovati svojih pravic in koristi (mladoletniki, odrasli z delno ali popolnoma odvzeto poslovno sposobnostjo, mladoletniki in odrasli, katerih sposobnost izvajanja skrbi zase in sprejemanja lastnih odločitev je iz različnih razlogov začasno  in/ali delno okrnjena) ali so njihove pravice in koristi v navzkrižju s starši ali skrbnikom (ZZZDR, 213. člen). Skrb za osebe, ki zaradi zmanjšane sposobnosti potrebujejo pomoč, je danes za razliko od izvornih oblik, poznanih iz rimskega in germanskega prava, ko je bilo skrbništvo rodbinska zadeva, v odgovornosti družbe kot celote. ZZZDR poleg oblik skrbništva tako določa tudi širok krog pravnih in fizičnih oseb, ki so dolžne center opozoriti na obstoj okoliščin za postavitev skrbnika:

  • matičar, upravni in drugi organi, kadar pri opravljanju dolžnosti zvedo za tak primer
  • najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje
  • organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge organizacije ter skupnosti.  (ZZZDR, 217. člen).

 

Kakšni so pogoji

V postopkih postavitve skrbnika gre vselej za pravno razmerje, v katerem ima eden izmed pravnih subjektov zmanjšano sposobnost. Povod za začetek postopka postavitve skrbnika mladoletni osebi je v osnovi njegova mladoletnost, seveda ob prekrivanju tega dejstva z okoliščinami, ko mladoletnik nima staršev ali le-ti zanj ne skrbijo. Povod za uvedbo postopka postavitve skrbnika odrasli, polnoletni osebi pa je vedno zmanjšana sposobnost posameznika, zaznana s strani okolice. Ugotavljanje dejanske sposobnosti posameznika in posledično njegovih potreb je bistven element skrbniških postopkov. Posebno pozornost namenjamo oblikovanju odločitev po meri posameznika. To je  mogoče le z doslednim upoštevanjem procesnih zakonitosti, med katerimi postavljamo v ospredje načelo zaslišanja stranke in tako pravico do udeležbe v postopku.

Kaj vse stranke potrebujejo za izvedbo postopka

CSD Laško vodi skrbniške postopke v skladu z določili ZZZDR in Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Ker gre pri skrbništvu za nujne ukrepe v javnem interesu, CSD uvede postopek za postavitev skrbnika po uradni dolžnosti (ZUP, 126. člen in ZSV, 90. člen) in sicer takoj, ko izve za okoliščine, ki narekujejo uvedbo postopka. Dokumenti oz. vrsta dokazil, ki jih je potrebno predložiti v posameznem postopku se razlikujejo v odvisnosti od potreb varovanca in razsežnosti skrbništva. Ugotavljanje sposobnosti varovanca je namreč kompleksno področje iz dveh razlogov: (1) sposobnost se skozi življenje posameznika pogosto spreminja, včasih tudi v zelo kratkih časovnih intervalih (včasih dnevno, včasih tudi vsako uro), in

(2) sposobnost variira v odvisnosti od področja odločanja (finance, zdravljenje …).  Obstoj posamezne bolezni (na primer težave v duševnem zdravju, motnje v duševnem razvoju)  tako ne pomeni nujno tudi neobstoja resnične sposobnosti za sprejemanje odločitev. Vprašanje, kako motnja vpliva na sprejemanje informacij in razumevanje posledic lastnih odločitev, je stvar ugotovitvenega postopka pred pristojnim centrom (ali sodiščem). Strankam priporočamo, da se pred prvim osebnim obiskom centra o poteku postopka posvetujejo s strokovnim delavcem preko telefona ali elektronske pošte.

 

Skrbnik

Za skrbnika se postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje.

Skrbnik ne more biti

  • oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica;
  • oseba, ki nima poslovne sposobnosti;
  • oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca;
  • oseba, od katere glede na njene osebnostne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške dolžnosti.

 

Pri imenovanju skrbnika upošteva center za socialno delo želje varovanca, če jih je zmožen izraziti, ter želje njegovih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca.

Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna.

 

Samo z odobritvijo centra za socialno delo sme skrbnik

  • odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine;
  • odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti;
  • odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo;
  • storiti druge ukrepe, za katere tako določa zakon.

 

Kje se ureja skrbništvo

Pristojnost za odločanje v skrbniških postopkih je od same uveljavitve trenutno veljavne zakonodaje razdeljena med centre za socialno delo (postavitev skrbnika) in sodišča (odvzem poslovne sposobnosti).

 

O tem, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali da mu je potrebna kakšna oblika varstva, ki jo daje center za socialno delo, so dolžni center za socialno delo obvestiti:

  • matičar, upravni ali drugi organi, kadar pri opravljanju dolžnosti zvedo za tak primer;
  • najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje;
  • organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge organizacije ter skupnosti.

 

Pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovancu, mora center za socialno delo upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca.

Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva pri mladoletnih osebah in osebah, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, se vpiše v rojstno matično knjigo.

Če ima varovanec nepremičnine, se postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva zaznamuje v zemljiški knjigi.

 

Pred izdajo odločbe o skrbništvu mora center zbrati vsa pomembna dokazila za ugotovitev dejanskega stanja. Gre za odločanje po posebnem ugotovitvenem postopku (ZUP, 138. člen). ZUP v 222. členu določa, da mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. Navedeno je pomembno z vidika razumevanja trajanja postopka, ki ga včasih ni mogoče zaključiti v skladu s pričakovanji udeležencev postopka.

 

Link do zakonske podlage, ki ureja to področje

  • Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004) – uradno prečiščeno besedilo, Odločba Ustavnega sodišča RS: U-I-328/05-12 (Uradni list RS, št. 101/2007), Odločba Ustavnega sodišča RS: U-I-11/07-45 (Uradni list RS, št. 122/2007), Odločba Ustavnega sodišča RS: U-I-85/10-10 (Uradni list RS, št. 90/2011), Odločba Ustavnega sodišča RS: U-I-30/12-12 (Uradni list RS, št. 84/2012).
  • Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil (Uradni list SRS, št. 18/1989)
  • Zakon o splošnem upravnem postopku:
  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo 2, 23/2007 – popr., 41/2007 – popr.,114/2006 – ZUTPG, 57/12)
Print Friendly, PDF & Email