Varstveni dodatek 2016-11-20T14:56:56+00:00

Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin,…) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

Upravičenci:

  • državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • osebe, ki lahko varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in so:

 

  • trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in niso delovno aktivni (niso zaposleni) in
  • so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili upravičeni do denarne socialne pomoči ali
  • če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

 

Kot trajno nezmožna za delo se šteje oseba, ki:

  • ima status invalida I. kategorije
  • je invalidsko upokojena
  • ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadeti oseb ali
  • ima mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje  o trajni nezmožnosti za delo – invalidska komisija izda mnenje na zahtevo osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka in ki plača to mnenje invalidski komisiji.

 

Kot trajno nezaposljiva oseba se šteje oseba, ki:

  • razpolaga z odločbo o nezaposljivosti Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov.

 

Pravico se uveljavlja z enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitve pri dedovanju

Omejitev dedovanja

Če je upravičenec do varstvenega dodatka lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije. Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,…) ali obremeniti.

 

Dolžnost preživljanja s strani otrok

Na podlagi 124. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. O preživnini, ki jo je polnoletni otrok zavezan plačevati staršem, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa (ne več dogovora o preživljanju pri CSD), saj ima takšen sporazum znatne posledice za obe strani. Zavezanec sam izbere način preživljanja upravičenca – plačuje preživnino, ga vzame k sebi v preživljanje ali poskrbi za njegovo preživljanje na drug način. Upravičenec lahko iz pomembnih razlogov zahteva, da se mu preživnina določi v denarju (to je po navadi namestitev v domu starejših,..). Če pa do takšnega sporazuma ne pride, potem ostane le tožba za določitev preživnine.

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev od stranke, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev zahteva lastno aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, sicer zaradi obstoja t.i. krivdnega razloga do varstvenega dodatka ni upravičena. ZSVarPre v 19. členu določa, da CSD s soglasjem stranke pozove osebe, ki so ga dolžne preživljati k ureditvi tega vprašanja oziroma jih napoti k notarju. Če stranka to zavrača, je mogoče ugotoviti krivdni razlog. Otroci lahko dokažejo, da niso zmožni preživljati svojega starša, na primer, če so sami prejemniki denarne pomoči oziroma imajo nizke dohodke, ki minimalno presegajo cenzus za denarno pomoč za njihovo družino. Iz česar izhaja, da svoje družinske člane težko preživljajo – prednost pred preživljanjem staršev ima namreč preživljanje svoje družine. Če stranka tega ne zavrača, pa otroci ne želijo skleniti sporazuma pri notarju, potem jih mora stranka tožiti, drugače ima krivdni razlog.

Print Friendly, PDF & Email