Državna štipendija 2016-11-20T14:57:09+00:00

Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencevter vzpostavljanje enakih možnosti za izobraževanje. Hkrati je njen namen v odgovornosti upravičencev za izobraževanje, skrajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti. Je dopolnilni prejemek, namenjen za kritje stroškov, ki nastanejo v zvezi z izobraževalnim procesom.

Na področju štipendiranja se uporabljata dva zakona o štipendiranju glede na sklenitev štipendijskega razmerja:

  • državne štipendije pred 1. 1. 2014 – štipendijska razmerja sklenjena pred 1. 1. 2014 (“stare štipendije”) – Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/2007, 63/2007-popr., 40/09)
  • državne štipendije po 1. 1. 2014  – štipendijska razmerja sklenjena po 1. 1. 2014 (“nove štipendije”) – Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/2013; ZŠtip-1)

 

Upravičenci

Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki:

  • so državljani Republike Slovenije
  • zadostijo drugim splošnim pogojem za pridobitev štipendije (starostni pogoj ter pogoj, da upravičenec ni v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti, da ni vpisan v evidenco brezposelnih osebe in da ni poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda),
  • izpolnjujejo pogoje po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana,

 

Skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev roka (ali javnega poziva) za oddajo vloge za uveljavljanje pravice do državne štipendije ni več. Zakon določa, da državna štipendija upravičencu – državljanu RS – pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, o čemer center za socialno delo odloča ponovno za vsako novo šolsko/študijsko leto posebej. Če se želi štipendist prepisati v drug izobraževalni program, je dolžan prej pridobiti pisno soglasje centra za socialno delo.

  • Za MLADOLETNE DIJAKE lahko vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo STARŠI oziroma ZAKONITI ZASTOPNIKI, in sicer na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
  • Polnoletni dijaki in študentje oddajo vlogo za dodelitev državne štipendije na: vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev za polnoletne dijake in študente
  • Sicer pa naj DIJAKI vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo v mesecu avgustu, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. septembrom.
  • ŠTUDENTI naj vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo v mesecu septembru, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. oktobrom.

 

Višina državne štipendije

Ob izpolnjevanju materialnih pogojev ter pogoja napredovanja v višji letnik oziroma raven izobraževanja, se štipendijo dodeli s prvim dnem naslednjega meseca po oddaji vloge.

Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v naslednje dohodkovne razrede:

Dohodkovni razrediPovprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plačeOsnovni znesek državne štipendije v evrih za polnoletneOsnovni znesek za mladoletnega dijaka
1do 30 %19095
2nad 30 % do 36 %16080
3nad 36 % do 42 %13065
4nad 42 % do 53 %10050

 

Dodatek k državni štipendiji:

K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslednje dodatke:

1. Dodatek za bivanje:

  • Štipendistu pripada dodatek za bivanje v višini 85,30 evrov mesečno, če izpolnjuje tudi druge pogoje za dodelitev dodatka..

2. Dodatek za uspeh:

  • Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno:
RazredPovprečna ocena dijakaVišina dodatka za uspeh v evrih/mesec
1.od vključno 4,0 do vključno 4,2517
2.nad 4,25 do vključno 4,5022
3.nad 4,50 do vključno 4,7530
4.nad 4,7540
  • Do dodatka za uspeh je upravičen študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno in opravil določeno število obveznosti za letnik v kreditnih točkah ECTS od skupno 60 možnih:
RazredPovprečna ocena dijakaVišina dodatka za uspeh v evrih/mesec
1.50 ali več ECTS, nad 8,0017
2.50 ali več ECTS, nad 9,0022
3.55 ali več ECTS, nad 8,0030
4.55 ali več ECTS, nad 9,0040
  • Do dodatka za uspeh ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa.

 

3. Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

  • Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50,89 evrov mesečno pripada štipendistu, ki:
    • mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali
    • je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
    • POSEBNOST:  Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami k prošnji za dodelitev štipendije predloži potrdilo, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev. Štipendist, ki med šolskim ali študijskim letom izpolni pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, le-tega med šolskim letom ne more uveljavljati.

 

Trajanje in izplačevanje državne štipendije

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti ravni izobraževanja. Izplačuje se mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končnem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačuje.

Štipendist je na podlagi vloge upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije v novem šolskem/študijskem letu, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa po ZUJPS in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo.

Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome le v primeru štipendijskega razmerja, sklenjenega v preteklem študijskem letu, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.

 

Mirovanje štipendijskega razmerja

Štipendijsko razmerje miruje, če:

  • štipendist ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik istega izobraževalnega programa,
  • dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, preseže cenzus za pridobitev štipendije,
  • štipendist izgubi status dijaka ali študenta in mu je dovoljeno opravljanje učnih ali študijskih obveznosti,
  • štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije najkasneje zadnji mesec tekočega šolskega ali študijskega leta za naslednje šolsko ali študijsko leto.

 

Prenehanje štipendijskega razmerja

Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko:

  • štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,
  • sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
  • izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
  • spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
  • štipendijo pridobi na podlagi posredovanja neresničnih podatkov,
  • če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

 

Vračilo državne štipendije

Štipendist je dolžan vrniti štipendijo za letnik, katerega tudi po enoletnem mirovanju ni uspešno dokončal oziroma ni opravil obveznosti za napredovanje v višji letnik.

Print Friendly, PDF & Email